Miti

Iz knjige Miti, po katerih živimo avtorja Josepha Campbella vam tule prepisujem in komentiram odsek, ki se mi zdi zelo zanimiv. Nanaša se na verovanje, ki ima ne glede na različne civilizacije pogosto na simbolni ravni presenetljivo velike podobnosti.

“Danes takih trditev [da imajo ljudstva neposreden stik s svojim božanstvom, ki je vsakič pomembnejše od božanstev drugih ljudstev] nihče več ne jemlje resno. In v tem je velika nevarnost. Kajti ne gre le za to, da so množice dobesedno tolmačile svoje simbole, ampak so te dobesedno sprejete simbolne oblike vedno bile - in so pravzaprav še vedno - temelji njihovih civilizacij, temelji njihovih moralnih sistemov, njihove enotnosti, življenjske moči in ustvarjalnih sil. Njihovi izgubi sledi negotovost in z negotovostjo neravnovesje, kajti življenje, to sta vedela že Nietzsche in Ibsen, zahteva iluzije, ki ga podpirajo, zato tam, kjer so ovržene, ni več ničesar zagotovo oprijemljivega, nobenega moralnega zakona, ničesar trdnega. Videli smo, kaj se je zgodilo s primitivnimi skupnostmi, ki jim je belska civilizacija omajala vero. Potem, ko so podvomile o svojih tabujih, so nemudoma razpadle, se razgradile in postale zatočišče greha in bolezni.

Danes se to dogaja z nami. Sodobna znanost je omajala vero v stare, mitološko utemeljene tabuje in vsepovsod po svetu smo priča hitro naraščajoči stopnji sprijenosti in zločina, duševnih motenj, samomorov in zasvojenosti z mamili, razbitih domov, podivjanih otrok, nasilja, umorov in obupa.”

Zapisa ne jemljem kot verskega agitiranja, ker ga ni zapisal nek vernik, ampak gre za znanstvenika. Pa saj opravičevanje niti ni potrebno. V knjigi se zapis pojavlja po tem, ko avtor pojasni, kako pogost je v verstvih sveta lik odrešenika, ki ga rodi devica, kako ta lik umre in se ponovno rodi. Pojavlja se spet in spet. Kar se avtor sprašuje, ni spraševanje o neumnosti vernikov in superiornosti znanosti, ampak poskuša razumeti, kakšna je funkcionalna vloga teh mitov in kaj različna nepovezana ljudstva vodi k temu, da so si na simbolni ravni njihovi bogovi tako zelo podobni.

In kam to pelje?

Če smo v stanju razsute vere, nas bo sama sla po preživetju naravno spet pripeljala do novega odrešenika, ki bo spet presenetljivo podoben ostalim, česar pa si seveda ne bomo priznali, saj bo ta novi prav zares superioren. Kot so bili že vsi doslej.

Info

Berete “Miti,” objavo na cuzak.itivi.si

Datum objave:
4. February 2010 / 8:14
Kategorije:
ljudje, skupnost