3. rojstni dan

iTiVi je včeraj, 3. maja, praznoval svoj 3. rojstni dan. No, praznovanje v obliki fešte še pride, ampak datum je pač datum.

V teh treh letih se je zgodilo veliko. Za daljše povzetke si bom vzel čas kdaj v prihodnosti, veliko tega pa je itak že zapisano. Konec koncev sem do lani poleti redno vsak mesec pisal pisma družbenikom. Teh je nastalo 29 in nekoč v prihodnosti bodo zanimivo branje. Seveda zlasti v primeru, da bo iTiVi zgodba o uspehu. Drug odličen vir, čeprav manj faktografski, so zapisi tule. Tretji viri bodo osebne izkušnje vpletenih.

Ali je iTiVi danes zgodba o uspehu, je stvar presoje vsakega posameznika, tržnega uspeha pa doslej zagotovo še ni zabeležil. Osebno sem tudi v dilemi. Obstaja veliko razlogov, da bi ga že doslej lahko proglasil za velik uspeh, vendar ob tem takoj zakriči vrsta nasprotnih razlogov, ki me postavljajo na realna tla. In potem ko sem na tleh zahtevajo, da grem še nižje. In takrat se priklonim in zahvalim.

iTiVi ima kljub močnemu prizadevanju celotne ekipe in številnih partnerjev že skoraj dve leti enako število naročnikov in sicer 3.000. Po splošnem prepričanju jih imamo več, res pa je tudi, da se že ves čas vedemo, kot da jih imamo 10.000 in več. Slednje velja tudi s stališča neusahljivega optimizma, ki mi je bil ob neki priliki tudi že očitan, zagotovo deloma upravičeno, saj je še bolj od optimizma potreben realizem. In realist sem, le kombiniram ga s tako visoko dozo optimizma, da se večkrat zdi, kot da lebdim.

A zato so tu trenutki streznitve. Eden takih nas je bil tik pred prvomajskimi prazniki. Sredi priprave novih promocijskih aktivnosti, v katere smo usmerili vse sile, sem celotno zadevo v navalu ustavil in znižal stroške. Vsakdo, ki je kadarkoli delal kot manager točno ve, kaj to pomeni. Ja, točno to.

iTiVi je danes na točki, ko se z velikih zunanje promocijskih aktivnosti, to je promocijskih stojnic s hostesami, vrača nazaj k svojemu bistvu. K ponudbi. Kjer po vseh običajnih kriterijih trga zaostajamo za neusahljivim, sicer nelegalnim virom, internetom in njegovimi torrenti, ter tudi sicer za tem, da masovno občinstvo z vedno manjšim veseljem iz dneva v dan spremlja nekaj, čemur se reče TV program.

Vendar dejstvo, da nismo rastli v velikosti, ne pomeni, da nismo napredovali v kakovosti. In tudi dejstvo, da imamo že skoraj 6.000 naslovov v knjižnici vendarle govori o tem, da nekaj le imamo. In imamo kup zadovoljnih strank. Ugotovili bomo, zakaj so zadovoljne in zakaj jih druge možnost ne odpeljejo stran od naših rdečih kuvert. Ugotovili bomo, kje se skriva vrednost, kateri DVDji (v prihodnje pa ne le DVDji, tudi BluRayi, igre in knjige, morda celo glasba) ob katerih priložnostih nudijo tisto nekaj posebnega, kar si želimo vsi.

Vsi si želimo zgodb.

In naslednji koraki bodo majhni. A če bodo usmerjeni prav in jih bo veliko, potem lahko zgradimo nekaj velikega, nekaj kar ves čas slika naš optimistični mi.

Pogosto se zdi, da so zgodbe enosmerna stvar, pa to ni res. Najboljše zgodbe piše življenje. Pripovedovalci najprej prisluhnejo realnim zgodbam in jih šele nato prenesejo naprej. Zgodbe so dvosmerne. Od pripovedovalca k poslušalcu in obratno od poslušalca k pripovedovalcu. iTiVi je z dopolnjenim tretjim letom prišel v fazo, ko mora začeti več poslušati in ne le govoriti, temveč odgovarjati. Saj v tem nismo bili slabi, vendar je danes že tako, da biti dober ni dovolj dobro. Šteje le odličnost.

ps: tri svečke na iTiVijevi torti bomo na Šmartinski 106 upihnili naslednji ponedeljek 11. maja ob 11.00 dopoldne. Vabljeni vsi. Najavite se kar pri meni tule v komentarjih, lahko pa preprosto uletite. Kot tudi sicer, kadarkoli.