Shrink

Ena najbolj posrečenih stvari, kar sem jih naredil, skupaj z Matejem, Slavimirjem in ekipo iz Mayer McCanna, je bil Shrink, antistresni snack. Nastal je leta 2004, na željo in po naročilu Lučke Klanšek, lastnice podjetja Nektar. Shrink združuje tri ideje: zdrav nizkokaloričen obrok iz nekonzerviranega sadja, praktično stisljivo embalažo in zadovoljitev doslej še nepotešene potrebe, to je zniževanje stresa.

Lučkina ideja je bila, da bi posebno stisljivo embalažo, Nasino pogruntavščino iz sedmih plasti, ki živilom podaljša rok trajanja, napolnili s sadno kašico. Lučka je že od nekdaj odličen poznavalec trga pijač in je fenomen smoothiejev poznala nekje od leta 2000 naprej, medtem ko ga trenutno pri nas ravno odkrivamo.

Lučka je imela že v samem štartu željo, da lansira izdelek v ZDA, ker si je preprosto tja želela preseliti s svojima otrokoma, Nikom in Nino. Po začetni raziskavi urbanega ameriškega trga sva z Matejem pripravila izhodišča za brainstorming, na katerem smo bili naročnik, Lučka in Niko, ter namenoma zelo mešana ekipa ljudi iz agencije. Presenetljivo smo že na tem viharjenju možgan ob pomoči nekaterih krasnih tehnik prišli do preboja. Rodilo se je ime Shrink, zraven pa še nekaj predlogov, med drugim Easy4Busy.

Shrink me je prevzel. Ime združuje tri pojme: stiskanje, kar dejansko počneš z embalažo, ko iz nje zaužiješ tekoč prigrizek, shrink je tudi ljubkovalen izraz izraz za psihiatra, pri katerem se rešiš nekaterih zoprnih posledic preveč stresnega urbanega življenja, nenazadnje pa je tudi asociacija za vitko linijo, ki jo imaš, če skrbiš zase. Shrink je tudi osebno izpoveden, saj pove to, kar sam zase pogosto mislim, da sem namreč malce nor.

Ideja je bila takoj všeč Slavimirju, ki je naredil izjemen logotip, ki igra na iste strune, kot koncept sam.

Črke gredo od debelih do vedno tanjših, obenem pa deluje skoraj medicinsko. Koncept smo podprli z zaščito pri patentnem uradu, s poslovnim načrtom in s predstavitveno mapo za potencialne investitorje, proizvajalce in distributerje.

Po začetnem navdušenju je žal sledila odločitev Lučke, da ta koncept ni primeren. Moje osebno mnenje je bilo, da se ga je preprosto ustrašila, saj je aludiranje na psihiatrijo lahko tudi nevarno, zlasti če si želiš narediti nekaj, kar bi bilo všeč njenima otrokoma. Prevladala je ideja sadja, ki ga zapakiraš, Shrink pa je šel na dopust.

Shrink je na dopustu še danes, Lučka je prekinila sodelovanje z menoj, pravice do uporabe pa so tudi njene.

Vseeno pa me je že leta 2006 izjemno razveselilo dejstvo, da je Lučka uresničila svoj načrt, za katerega je izbrala ime Easy4Busy, ki je nastalo na našem brainstormingu. Končni izdelek, E4B, je oblikoval Slavimir in je tak, da je lahko nanj Lučka več kot ponosna.

Za Shrink pa ne vem, če se bo kdaj vrnil z dopusta. Če se bo, ga bom povabil na kavo.